Velikokrat grem rada k noni, saj sem že od malega vajena, saj smo za vsake počitnice preživeli pri njej. Res je kar daleč od nas in živi na vasi, kjer pa je ogromno zelenja in narave v njeni okolici, kar pa je za mestno dekle pravi luksuz, saj ne samo da zamenam okolje, ampak tudi se popolnoma spočijem ob pridihu narave. Zdi se mi, kot da se čas tam ne spreminja, saj je vedno vse isto in se nič ne spremeni. No ja, dokler se nismo parkirali pred nova garažna vrata, za katere so me prav presunila.
Garažna vrata so bila zelo moderna in stilizirana, v beli barvi. Spomnim se, da so pred temi, bila garažna vrata lesena. Bila so še dvokrilna in včasih jih je bilo res težko odpreti zaradi stare kljuke in ključavnice. Morala sem res preveriti, če sem se parkirala pred pravo hišo. No malo v hecu in malo za res. Ker sem prišla ravno v času kosila, nisem imela kaj dosti časa občudovati garažna vrata, saj me je nona pričakala takoj na vratih, me močno objela in že sem morala iti hitro notri in za mizo, da se nebi kosilo ohladilo. Skuhala je meni najboljšo govejo juho in moje najljubše kosilo. Tako sem kar med kosilom spraševala, kako to, da so nova garažna vrata in pa zanimalo me je predvsem kaj je bilo narobe s starimi, saj sem se zelo rada vesla po njih, saj so se sama zapirala, če jih nisi spodaj zataknil, ker so bila ravno toliko dvignjena.
Tako mi je razložila o izrabljenih ležajih in pa o temu, da si je stric zaželel takšna garažna vrata, ki se lahko same odprejo ali zaprejo in ji je mogoče upravljati z daljincem. Pomislila sem, da so bila glede odpiranja in zapiranja, še posebej ko si prišel domov in hotel dati avto v garažo res smotana.
Spomnim se, da je po navadi vedno kdo poklical, preden je prišel, da smo vrata že prej odprli. Ampak ja, sedaj so novejša bolj praktična.