Končno jo imam. Prijateljici sem ponosno pokazala svojo novo ročno uro Casio, saj sem za njo gnjavila že kar nekaj časa.
Želela sem točno določen model, ki pa ni bil povsod na voljo. In takšna kot sem, pa se nisem mogla sprijaznit z kakršnim koli drugim Casio modelom ročne ure, ki je bila na zalogi v domačem kraju. Tako sem obiskala kar tri različne poslovalnice urarjev, da sem prišla do določenega Casio modela. Res sem bila ponosna na svojo trmo, saj sem vseeno prišla do tega, kar sem hotela. Do svoje nove ročne ure. Prijateljica se mi je nasmejala, mi dala močen aplavz in me še malce izzivala, tako da sva se obe nasmejale. Saj konec koncev, je bila ona tista, ki mi je pomagala pri nakupu nove ure, saj njena sestrična dela v takšni poslovalnici, da je lahko podrobneje pregledala zalogo in jo naročila v drug kraj te jo še rezervirala. Res sem ji bila hvaležna. Tako sem ji za uslugo častila pijačo, in da smo na ta skupni dosežek proslavile, smo si privoščile bolj posebno pijačo, ki ni bil le sok ali kava.
Vreme je bilo odlično, sončno brez oblačka in prav prijetno toplo in ne prevroče, da smo na terasi lokala kar še en lep čas čebljale in skupaj reševale svet in najine probleme. Vmes, nama je natakarica prinesla še nekaj slanih arašidov, da smo si z veseljem naročile še eno rundo. Tako se je počasi že začelo večeriti, da smo se res že počasi mogle spraviti vsaka na svoj konec, saj smo imele še svoje opravke, saj navsezadnje, smo se obe dobile takoj po službi, in še nobena od naju še ni bila doma. Plačala sem nama pijačo, in se prijateljici še enkrat toplo zahvalila, da mi je pomagala pri naročanju Casio ure, saj brez nje je ne bi dobila, saj tista prvotna trgovka, ki je povedala da tega modela ni več na zalogi, ni bila ravno navdušena nad idejo, če bi lahko pogledala če se ga lahko še naroči. No, zato pa pravim da sem res imela to srečo.